Dvanajstega maja smo obiskale Vrbo. Najprej smo se ustavile pri Vaški lipi v Vrbi. Stara lipa sredi vasi šteje več kot dvesto let. Pod njeno krošnjo je razporejenih šestnajst kamnov. Nekdaj je imel vsak vrbenski gospodar svoj kamen. Pod lipo so se sestajali, razpravljali in odločali o pomembnih stvareh. Isto tako smo se me usedle vsaka na svoj kamen ter smo prebrale nekaj o Vrbi ki nam je naša mentorica Helena pripravila.

Potem smo šle skozi vas do cerkve Sv. Marka v Vrbi. Podružnična cerkev sv. Marka se prvič omenja leta 1468. S skodlami krita cerkvica na robu Vrbe združuje sledove romanike, gotike in baroka. Notranje stene so bile nekoč v celoti prekrite s freskami, danes so vidni le še fragmenti. V lopi pred vhodom v cerkev je vzidano poprsje nadškofa Antona Vovka, ki se je tako kot dr. France Prešeren rodil pri Ribiču v Vrbi.

Po končanem ogledu cerkev smo obiskovale Prešernovo rojstno hišo. Imele smo voden ogled po hiši in stalni razstavi o Prešernovem življenju, delu in najpomembnejših literarnih mojstrovinah, ogled animiranega filma o Francetu Prešernu, odkrivanje zanimivosti značilne kmečke hiše iz prve polovice 19. st., kjer je vse kot nekoč; lončena krušna peč, kamra s Prešernovo zibelko, črna kuhinja … Tako smo še bolj razumele pomen kulturnega praznika, ki ga Slovenci kot edini narod na svetu praznujejo kot državni praznik.

Za konec smo si še ogledale Čopovo rojstno hišo. Imele smo tudi voden ogled razstave o življenju in delu Matije Čopa, prvega slovenskega jezikoslovca, bibliotekarja in enega največjih evropskih učenjakov, vpogled v rokopise, ki predstavljajo Čopovo življenjsko pot in stike s Prešernom, s katerim sta bila velika prijatelja, ogled muzejske sobe o Ajdni, ki velja za eno izmed najbolj skrivnostnih poznoantičnih najdišč na Slovenskem, ogled igrano dokumentarnega filma Ni ga lepšga kraja, v katerem oživijo zgodbe Slovenske kulturne dediščine.

Kljub dežju smo se odpravile še do rekreacijskega parka Završnica in naredile “luštne” fotografije.